Simbiom – ekonomija simbioze je biološki prototip za zapleten skupek družbenih razmerij med vrstami, ki v ugodnih pogojih in glede na skupne potrebe vzpostavljajo vzajemna simbiotična razmerja.
Miniaturni ekosistem Simbiom naseljujeta dve biološki vrsti, ki bivata v simbiotičnem razmerju: rastlina črne detelje Trifolium pratense in rizobi, bakterija iz rodu Rhizobium. Ugodni okoljski pogoji v sistemu, v katerem imata obe vrsti medsebojno korist, se ustvarjajo z osvetljavo in s prepihovanjem zraka v hidroponično tekočino. V simbiotskem razmerju prihaja do izmenjave ključnih hranil: rastlina dovaja bakterijam ogljikove spojine, bakterije pa rastlini dušikove spojine. Rizobiji fiksirajo dušik iz zraka, kar povzroči padec vrednosti pH oziroma zakisanost tekočine v bližini korenin. Rastline potrebujejo fiksirani dušik, ki je v naravi težko dostopen, za rast in osnovne življenjske procese, kot so proizvodnja aminokislin, beljakovin in DNK. Simbioza med rastlino in bakterijo tako omogoča njuno preživetje in posledično razvoj večjih in širših ekoloških povezav.
Odnos med črno deteljo in rizobiji določa biološka povratna zanka, znotraj katere si vrsti zagotavljata preživetje. Bolj kot je hranilna tekočina zakisana, ugodnejše so razmere za rast in simbiozo. V instalaciji Simbiom posredne meritve nivoja fiksacije dušika v hidroponični tekočini vplivajo na hitrost kapljanja vode. Večja je stopnja simbioze, večji je pretok vode, kaplje pa ustvarjajo intenzivnejše valovanje na vodni gladini. Valovanje na vodni gladini zaznava svetlobni senzor, ki simbiozo preko vmesnika prevaja v zvok. Zvok se v realnem času generira in filtrira preko fazne modulacije, ki odvisno od časovno-prostorske situacije kartira ujemanja in razhajanja v procesu simbioze. Simbioza ni idealizirano razmerje, temveč situacija, v kateri so vrste v neprestanem pogajanju za vzajemno uporabo naravnih virov. Okolje ni nekaj zunanjega, ampak se generira v odnosih in je del odnosov. Tako v instalaciji Simbiom tudi obiskovalci, ki izdihujejo ogljikov dioksid, postanejo daljni akterji v simbiotičnem razmerju.
Detelja in rizobiji so tudi del človekovega simbiotičnega razmerja v procesu pridelave hrane. Agronomi na primer cenijo deteljo kot rastlino za kolobarjenje, saj je zaradi simbiotskega razmerja z rizobiji zmožna obogatiti izčrpano zemljo z dušikom. Bakterije rizobiji sprva vstopijo v rastlino kot paraziti, a odnos se zaradi vzajemnih koristi spremeni v simbiotičnega. Na koreninskem sistemu detelje se razvijejo gomolji, v katerih se ugnezdijo rizobiji; detelja jim zagotovi ugodne pogoje za preživetje – dom. Tovrstna simbioza se lahko bere kot metafora za ekonomska razmerja med staroselci in migranti, ki so lahko v dobrobit obeh skupin samo, kadar temeljijo na vzajemnosti. Zvočno valovanje v instalaciji pa je analogija za proizvajanje kulturnih vsebin, ki ne temelji na dihotomiji med dominantno kulturo in različnimi oblikami manjšinskih kultur. Vzajemni kulturni kontinuum je možen šele, ko družba razume, da cilj simbioze ni zgolj ekonomsko razmerje, temveč tudi metoda za proizvodnjo miselnih procesov.
Sodobna tržna ekonomija daje prednost plenilstvu in tekmovalnosti med vrstami, zanemarja pa druge oblike simbiotičnega bivanja in sodelovanja. Temelji na zmotnem dojemanju evolucijskih procesov, ki njihovo pestrost zvede na idejo o boju za preživetje. Tudi dialektični marksizem je v praksi namesto brezrazredne socialistične družbe izvajal razredni boj, s katerim naj bi izkoreninil nasilje privilegiranih nad deprivilegiranimi. Tudi ta praksa odraža napačno razumevanje evolucije kot procesa boja za preživetje. Razredni boj zato ni pripeljal do brezrazredne družbe, temveč do nasilja, ponovnega vdora kapitalizma in retradicionalizacije. V uspešnih evolucijskih procesih med vrstami namreč ne gre za boj, temveč za vzajemnost, sodelovanje in pogajanje. Simbiom – ekonomija simbioze zastavlja vprašanje, kako misliti sisteme nepravičnosti in neenakopravnosti v družbi z vidika vzpostavljanja vzajemnih razmerij, namesto poglabljanja nasprotij.
Na samostojni razstavi Simbiom – ekonomija simbioze je bilo na ogled tudi šest video del, ki z vidika preteklih instalacij Saše Spačal in sodelavcev (7K: new life form, Mycophone_unison, Myconnect, Liminoid, Syncness) razvijajo koncept Connections Continuum. Avtorica s tem konceptom osvetljuje različne vidike posthumanističnega planetarnega pogleda na svet, ki presega disciplinarno ločevanje med človekom, naravo in tehnologijo. Razvija prototipe in čutne vmesnike za komunikacijo med biološkimi, tehnološkimi in kulturnimi vrstami, ki temeljijo na hibridnih tvorbah in presegajo antropocentrični pogled.
Simbiom – ekonomija simbioze, 2016
Saša Spačal, Mirjan Švagelj
Kuratorica: Ida Hiršenfelder
Tekst: Ida Hišenfelder, Saša Spačal in Mirjan Švagelj
Strokovni tehnični sodelavec: Alkimist – kovačija in laboratorij
3D modeliranje in načrti: Blaž Šolar
Svetovalec: Anil Podgornik
Zahvala: Slavko Glamočanin
Video: Saša Spačal in Valérie Wolf Gang
Glas: Polona Torkar
Zvočna obdelava: Jan Turk
Fotografije: Dejan Habicht / Arhiv Moderne galerije in Tadej Reissner
Spletna stran: Symbiome – Economy of Symbiosis
Produkcija razstave: Muzej Sodobne umetnosti Metelkova – MSUM+
Samostojni razstavi
Zemljestik, kurator Jani Pirnat, galerija Vžigalica, Muzej in galerije mesta Ljubljana, Ljubljana, Slovenija [Nov. 2018 – Jan. 2019]
Simbiom – ekonomija simbioze, serija Prepih, kuratorica Ida Hiršenfelder, Muzej sodobne umetnosti Metelkova, +MSUM, Ljubljana, Slovenija [Dec. 2016 – Jan. 2017]
Skupinske razstave
All Museums are Science Fiction Stories, kurator Jorge Carrion, Centro José Guerrero, Granada, Španija [Dec. 2021 – Feb. 2022]
May the Other Live in Me, kuratorica Daria Parkhomenko, Laboratoria Art & Science Foundation / New Tretyakov Gallery, Moskva, Rusija [Junij – Okt. 2021]
Ars Electronica, Human Limitations – Limited Humanity, kuratorja Gerfrierd Stocker in Christ Baur, Linz, Avstrija [Sept. 2019]
Kiblix Festival 2017, kuratorica Nina Jeza, Kibla Portal, Maribor, Slovenija [Nov. 2017 – Feb. 2018]