‘Metabolizem kroži in proizvaja nove tvorbe v vseh plasteh snovi/kulture.’ – Myra Hird

Bakterija Streptomyces oddaja zapeljiv vonj geosmina, ki že s prvim vdihom obudi spomin na vlažen gozd po dežju. Vonj po mokrih listih je prepleten z zgodovino človeške odpornosti na antibiotike. V dobi antropocena so žive in nežive snovi potopljene v planetarni metabolični tok, kjer si asimetrično izmenjujejo farmakološke odmerke. Človeštvo ni izjema in njegova neselektivna farmakološka razsipnost ima tudi smrtne posledice. Vprašanje je, ali smo ljudje zmožni zavohati rastočo odpornost na antibiotike?

Postavitev ‘Meta_bolus’ izpostavi metabolični proces kot izmenjavo določenih odmerkov ali bolusov, ki so lahko za žive in nežive snovi v odnosih bodisi koristni bodisi škodljivi. Laboratorijska situacija v središču instalacije upodablja dve povezani zanki metabolizma snovi našega planeta: človeško pridobivanje antibiotikov iz bakterij Streptomyces rimosus in človeško vnašanje hlapnih snovi zemlje skozi vohalni aparat. Procesa obeh krožnih zank izločita dva presnovka bakterije Streptomyces rimosus: antibiotike in vonj geosmina.

Skozi proces ekstrakcije v laboratorijski steklovini se antibiotiki vrnejo nazaj v prst, v zemljo. Antibiotični presnovki krožijo kot opomin, da sta prst in prah fazi presnovnega procesa, ki mu noben akter na tem planetu ne more uiti, ter kot opozorilo, da ima vsak presnovni tok določen bolus oziroma odmerek, ki določi odnose med akterji kot koristne ali škodljive. Bakterija Streptomyces rimosus nam kaže, kako pomembno je opazovanje in poznavanje bolusa, kajti prav v vsaki je poleg antibiotika tudi že odpornost na antibiotike, in tako je od bolusa odvisno, ali bo odmerek koristen ali škodljiv.

Osrednji bioreaktor v instalaciji ‘Meta_bolus’ naseljuje Streptomyces rimosus, ploden proizvajalec antibiotičnega oksitetraciklina, ki se uporablja v človeški medicini in pri proizvodnji živali in rastlin. Globalne farmacevtske družbe vsako sekundo izločijo tri kilograme oksitetraciklina, celo tono vsakih pet ur. To predstavlja samo enega od številnih antibiotikov, ki ga človeštvo izloči iz različnih vrst bakterije Streptomyces, zato se v instalaciji ‘Meta_bolus’ črpalka obrača v ritmu pridobivanja oksitetraciklina v farmacevtski industriji.

Vzporedna zanka v postavitvi ‘Meta_bolus’ vključuje vohanje hlapnih sestavin zemlje. Zanka je z vohalnimi metaboličnimi receptorji odprta za človeške obiskovalce, da lahko vdihnejo vonj geosmina in se vizualno soočijo z bakterijami s pomočjo povečevalnega stekla. Receptorji odražajo človekov položaj v presnovnem procesu ter ga vanj postavljajo z aromatičnim in vizualnim potapljanjem. Hkrati pa so receptorji tudi tehnološki podaljški bakterije, ki sežejo v človeški prostor in čas, da bi bila bakterija Streptomyces rimosus lahko bolj jasno zaznana.

Vohalni metabolični receptorji so postavljeni kot srečanje, da bi se dve biološki vrsti iz različnih prostorsko-časovnih pogojev lahko zaznali in razširili svoj življenjski prostor. ‘Meta_bolus’ poizkuša preiti medvrstno vrzel z opazovanjem in vonjanjem, z uporabo čutov se trudi napeljati obiskovalca do razmisleka o geopolitičnosti planetarnega metabolizma.

Projekt Meta_bolus sta zasnovala Saša Spačal in Mirjan Švagelj v sodelovanju z galerijo Kapelica. Projekt je podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo.

Konstrukcija: Scenart
Oblikovanje stekla: Zvonko Drobnič, Pero Kolobarić
Fotografije: Karolina Prica
Posebna zahvala: Asha Podgornik, Andrej Gregori, Dušan Komel
Produkcija: galerije Kapelica

Razstave
Device_art 6.018, Kuratorja: Zhan Ga and Josipa Vukelić, Kontejner – Bureau of Contemporary Art Praxis, Museum of Contemporary Art Zagreb, Zagreb, Hrvaška [Dec. – Feb. 2018]
Machines Are Not Alone. A Machinic Trilogy, Chronos Art Center, Kurator Zhan Ga, Šanghaj, Kitajska [Jun. – Okt. 2018]
Misadventures of Discovering, Hlebozavod Center for Contemporary Culture, Kurator: Andrey Vasilenko, Vladivostok, Russia [April – Avg. 2018]

Samostojna razstava
Meta_bolus, Kuratorja: Jurij Krpan in Sandra Sajovic, galerija Kapelica, Ljubljana, Slovenija [Dec. 2017 – Jan. 2018]