Saša Spačal in Slavko Glamočanin v projektu Touchscaping predstavljata intra-aktivno živo skulpturo, kjer se v steklenem gnezdu soočijo umetnica in deževniki. Preko sistema senzorjev se njihovi dotiki spreminjajo v vizualne in zvočne podobe. Mikro intervencije deževnikov generirajo makro avdiovizualno pokrajino v dvorani. Umetniški projekt Touchscaping izzove soočanja z nejasnim in tujim v samem sebi ter opozarja na človekovo sposobnost transformiranja pokrajine in na izgubljeno taktilnost med človekom in pokrajino. Dotiki so rezervirani zgolj za ljudi, stvari in posvečene živali.

Pokrajine ne vsebujejo percepcijskih lastnosti, te se preko izkušenj generirajo v živih bitjih.

Intra-aktivna živa skulptura Touchscaping izraža potencialnost stika med živimi bitji v pokrajini. V polju pogleda je performerka z gnezdom deževnikov. Nahajajo se v projekciji zvočno-vizualne pokrajine, ki se generira z njihovo intra-akcijo preko sistema senzorjev. Deževniki ustvarjajo tunele, prezračujejo in rahljajo prst ter jo obogatijo z organskimi in mineralnimi snovmi. Povezava med telesi se vzpostavlja z dotikom, ki vključuje spremembo stanja v bitjih. Ona se ne more dotakniti deževnikov, ne da bi se tudi deževniki dotaknili nje.

Dotiki oblikujejo percepcijo pokrajine. Dotik določa biološka zaznava; percepcijo in vrednotenje pa oblikujejo kulturni okvirji in osebne izkušnje.Touchscaping kliče po percepciji pokrajine, ki ne temelji niti na objektivnem niti subjektivnem zaznavanju, temveč na intra-subjektivnem dojemanju, ki vključuje percepcijo entitet v okolju na vzajemni ravni. Dotikanje drugega je po eni strani dotikanje vseh drugosti, kakor tudi dotikanje tujega v samem sebi. Z dotikom vznikne potencialnost multiplicitet živega. Med performerko in deževniki v skulpturi Touchscaping ni ločnice. Intra-akcija ne vsebuje kulturnih sodb; tu ni prostora za gnus, ki bi ga povzročila nezmožnost soočenja z lastno ranljivostjo.

Integralna percepcija pokrajine nas pripravi, da prepoznamo okolico in odgovornost do nje. Preko dotika se nam predstavi lastna nedoločenost. Ko se soočimo z nejasnim in tujim v samem sebi, lahko presežemo kulturni, antropocentrični okvir, ki nam preprečuje, da bi svet doživljali sočutno. Dotik je odprtost navznoter in odprtost navzven kot del sveta v postajanju.

Touchscaping, 2017

Umetnika: Saša Spačal, Slavko Glamočanin
Kostumografija: Vesna Mirtelj
Tekst: Saša Spačal, Ida Hiršenfelder

Produkcija: Zavod Carnica z Zavodom CONA
Partnerji: Botanični vrt univerze v Ljubljani, Hortikulturno društvo Kranj, Prešernovo gledališče Kranj
Fotografije: Matic Zorman, Tadej Reissner
Leto: 2017

Pretekle predstave
Hortikulturno društvo Kranj, Kranj, Slovenija [maj, 2017]
Rastlinjak Tivoli, Park Tivoli, Botanični vrt univerze v  Ljubljani, Ljubljana, Slovenija [maj, 2017]
Layeryeva hiša, Kranj, Slovenija [april, 2017]